Sladkorna bolezen - kako si lahko pomagate sami

Živimo vedno hitreje, pozabljamo na redno prehranjevanje in se pogosto hitimo polniti z visokokaloričnimi izdelki slabe kakovosti. K temu se pridružita še stres na delovnem mestu in sedeč življenjski slog. Ti dejavniki prispevajo k razvoju debelosti in z njo tesno povezanih bolezni, kot so hipertenzija, visoka raven skupnega holesterola in trigliceridov, zmanjšana raven "dobrega" holesterola HDL, previsoka raven glukoze v krvi in odpornost tkiv na inzulin. 

Dieta mora temeljiti na zmanjšanju skupne količine ogljikovih hidratov.Prehrana mora temeljiti na kombinaciji enostavnih in sestavljenih živil. Najprej je treba popolnoma izločiti izdelke, ki hitro povečajo raven sladkorja in posledično inzulina v krvi. Iz prehrane je treba vsekakor izključiti predelana živila, sladkane pijače, sokove, suho sadje, sladkarije, rafinirana živila - belo pšenično moko ali javorjev sirup. 

Izdelki, ki uravnavajo raven sladkorja 

Pri izbiri živil upoštevajte njihov glikemični indeks (GI). Čim nižja je, tem bolje. Pomembno je tudi, da jedilnik ne vsebuje samo ogljikovih hidratov (npr. sadja ali ovsenih kosmičev) - z dodatkom beljakovin, maščob in vlaknin se bo GI hrane zmanjšal, kar je dobro za občutljivost na inzulin.

Fižol in leča 

Zelena, rumena in rdeča leča ter številne druge sorte fižola imajo nizek glikemični indeks. Te stročnice so tako kot druge odlična alternativa drugim nasitnim hranilom, ki pa na račun občutka lakote zagotavljajo presežek sladkorja. Vlaknine in beljakovine uravnavajo raven sladkorja v krvi in zavirajo učinek njegovega nenadnega porasta trenutek po obroku. Škrob ima enako funkcijo, saj upočasnjuje prebavo hranilnih snovi. 

Magnezij je element, ki ima ogromno vpliv na presnovoki jih ni mogoče prezreti. Poleg tega je treba omeniti še fosfor, kalij ter vitamine E, C in B. Fižol in leča sta koristna pri vegetarijanski in veganski prehrani. Zaradi visoke vsebnosti beljakovin so odličen nadomestek za meso. 

Citrusi 

Ljubitelji agrumov se delijo na tiste, ki imajo radi naravno grenkobo grenivk ali kiselkast okus pomaranč, obstajajo pa tudi tisti, ki imajo radi njihove slajše sorte. Kljub videzu imajo tudi sladki agrumi nizek glikemični indeks. Še posebej koristne so v kombinaciji z ananasom, banano ali lubenico. 

V nasprotju z zgornjimi se lahko zaužijejo v večjih količinah. Poleg tega so agrumi bogati z vlakninami, zato so odlični kot prigrizek. V njih ne manjka fitohormonov, ki imajo številne zdravju koristne lastnosti. Vsi niso neposredno povezani z uravnavanje ravni sladkorja v krvi.Vendar pa si pozornost zaslužijo tisti, ki imajo močne antidiabetične lastnosti - naringenin, polifenol. 

Bučna semena in buče 

Buča, latinsko Cucurbita L., je rastlina, ki jo povezujemo predvsem z jesenjo, verjetno zato, ker je takrat dovolj zrela. V preostalem delu leta je vredno uporabiti njegova semena. Buča je bogata z vlakninami, ki po zaužitju dajejo občutek sitosti. Skupaj z antioksidanti tvorijo odličen duet, ki pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi. 

Polisaharidi so ogljikovi hidrati, ki se razgrajujejo počasi, zato ne prispevajo k nenadnemu dvigu krvnega sladkorja po obroku. 

Diabetiki bodo bučo cenili predvsem v obliki prahu, ki po dodajanju hrani prav tako opravlja svojo funkcijo in jedem doda izjemno aromo. V nekaterih državah, na primer v Iranu in Mehiki, je buča postala polnopravno zdravilo proti sladkorni bolezni. 

Brokoli in brokolijevi kalčki 

Brokoli je zelenjava iz družine Brassicaceae čudovite zelene barve, ki jo zaradi načina razporeditve v glavi imenujemo križnica. Njihovo uživanje bi moralo biti standard v prehrani. So eden najbolj znanih koncentriranih virov glukozinolatov, kot je glukoorafanin. Slednji je zlasti prisoten v brokolijevih kalčkih. Pokazalo se je, da glukozinolati pomagajo dvigniti prag občutljivosti za inzulin in podpira zniževanje ravni sladkorja v krvi. Osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 bodo zgoraj navedeno opazile zlasti pri dodajanju v obliki prahu ali izvlečka. 

Pri ljudeh z diabetes Tip 2, če ga dodajamo v obliki prahu ali izvlečka. Poleg brokolija tudi druge križnice prispevajo k zmanjšanju tveganja za nastanek te vrste bolezni. Brokoli in brokolijeve kalčke je najbolje uživati surove ali rahlo kuhane v pari. 

Poleg tega je uživanje križnic povezano z manjšim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2. Ne pozabite, da je najboljši način, da dobite največ hranilnih snovi, uživanje brokolija in brokolijevih kalčkov surovo ali rahlo kuhano na pari. 

Preberite tudi: Kapljice Insunol

Morski sadeži 

Čeprav se na prvi pogled ne zdi logično, je dejstvo, da imajo beljakovine neprecenljivo sposobnost uravnavanja ravni sladkorja v krvi. Morski sadeži, vključno z ribami in školjkami, so še posebej dragocen vir beljakovin. Poleg tega, da so beljakovine osnovni gradnik, jih odlikuje tudi veliko vitaminov, mineralov in antioksidantov, ki imajo pomembno vlogo pri uravnavanju sladkorja. Beljakovine upočasnijo prebavo (in dajejo daljši občutek sitosti), zato ni nenadnih "postprandialnih" skokov sladkorja. 

Pomembno je, da imajo morski sadeži in ribe, tako kot vse meso, tudi maščobe, vendar so to tako imenovane zdrave maščobe. Zato protagonisti tega besedila niso ravnodušni niti do drugih zdravstvenih vidikov. Na uravnavanje ravni sladkorja vpliva količina telesne maščobe, zato je bolje, da je ta v telesu majhna. Iz tega lahko preprosto sklepamo: perutnino in govedino je priporočljivo delno nadomestiti z ribami in kozicami. 

Hiperglikemija 

Hiperglikemija je stanje, pri katerem koncentracija glukoze v krvi ali glikemija presega zgornjo mejo normale. Imenuje se tudi pretirana diagnoza. Njegovo nasprotje je hipoglikemija (hipoglikemija), tj. prenizka koncentracija tega sladkorja v krvi. Hipergliemija je lahko akutna ali kronična.

Glukoza v krvi na tešče je pri zdravem človeku 60-99 mg/dl, do 2 uri po obroku pa 120 mg/dl. O hiperglikemiji govorimo, ko raven glukoze v krvi preseže 180 mg/dl. Velja za alarmni signal pred sladkorno boleznijo, trajno raven sladkorja nad 126 mg/dl pa večina strokovnjakov že obravnava kot znak sladkorne bolezni. 

Glukoza je enostavni sladkor, ki nastane pri prebavi ogljikovih hidratov. Je osnovna energijska sestavina vseh telesnih celic. Vendar je za vstop vanje v večini primerov potreben inzulin (razen v možganih, živčnih vlaknih, mrežnici, ledvicah, nadledvičnih žlezah, krvnih žilah in eritrocitih). 

Inzulin je hormon, ki se proizvaja v celicah beta v Langerhansovih otočkih, ki se nahajajo v trebušni slinavki. Povišana raven glukoze v krvi povzroči sproščanje inzulina, ki celicam omogoči, da ta sladkor prevzamejo, in raven glukoze v krvi se zniža. 

Hiperglikemija - simptomi 

V nasprotju s hipoglikemijo so simptomi hiperglikemije pogosto latentni in neopaženi. V večini primerov se simptomi pojavijo šele, ko raven sladkorja v krvi preseže 270-360 mg/dl.  

Trije klasični simptomi hiperglikemije so hiperfagija - pretiran apetit, polidipsija - povečana žeja in poliurija - pretirano uriniranje, zlasti ponoči (to je mehanizem za izločanje odvečne glukoze). 

Zapleti hiperglikemije 

Visoka raven sladkorja ima številne neželene učinke, med drugim:

povzroča poškodbe krvnih žil.

moti lipidne procese, kar povzroča nastanek nenormalnih holesterola in trigliceridov, ki se nalagajo v arterijah (povečano tveganje za aterosklerozo).

poškoduje žile mrežnice (nevarnost slepote ali sive mrene).

poškoduje encime, ki sodelujejo pri presnovnih procesih.

poslabša strjevanje krvi

povečuje tveganje za srčni infarkt.

povzroča erektilno disfunkcijo

povzroča pospešeno staranje ter uničevanje celic in kolagena.

upočasnjuje celjenje ran.

izsuši kožo (odvečna glukoza se iz telesa izloči z urinom, kar povzroči dehidracijo)

poveča tveganje za okužbo.

poveča verjetnost za nastanek sladkorne bolezni.

lahko povzroči ketoacidozo, ki pogosto povzroči komo ali smrt.

Ogljikovi hidrati 

So osnovni vir energije za človeka. V našem telesu opravljajo številne fiziološke funkcije. To so organske spojine, ki jih lahko razdelimo na enostavne in sestavljene sladkorje. Vendar pa moramo skrbno izbrati njihov vir in vedeti, kdaj je za nas koristneje uživati enostavne ogljikove hidrate in kdaj kompleksne ogljikove hidrate, saj prekomerno uživanje enostavnih sladkorjev, zlasti ob nepravem času, povzroča številne bolezni, kot je sladkorna bolezen tipa 2. 

Struktura in razgradnja ogljikovih hidratov 

Ogljikovi hidrati so organske kemične spojine, sestavljene iz atomov ogljika, vodika in kisika. Običajno se delijo glede na število sladkornih enot v molekuli. Razdeljene so na naslednje kategorije: 

• Monosaharidi (enostavni sladkorji): glukoza, fruktoza, riboza, deoksiriboza 

• Disaharidi (disaharidi): saharoza, maltoza, celobioza 

• Polisaharidi (polisaharidi): škrob, celuloza 

Funkcije in vloga ogljikovih hidratov 

Ogljikovi hidrati so glavni in najlažje dostopni vir energije za naše telo. To je njihova glavna naloga. Potrebujemo jih ne le za telesno aktivnost čez dan, temveč tudi za pravilno delovanje možganov in mišic. Ogljikovi hidrati so vključeni v sestavo DNK in RNK, zato spreminjajo nekatere beljakovine in so odgovorni za delovanje našega endokrinega sistema. 

Ohranjajo visoko raven tako imenovanega "hormona sreče", serotonina, in tako zagotavljajo dobro počutje. Uravnavajo presnovo maščob in tako podpirajo zmanjševanje maščobnega tkiva. Če je vnos ogljikovih hidratov nezadosten (manj kot 50 g ogljikovih hidratov na dan), se tvorijo ketonska telesa, iz katerih je telo prisiljeno črpati energijo. To ima seveda svoje prednosti in slabosti (zato ketogena dieta), vendar se je ne smemo držati predolgo, med njenim izvajanjem pa moramo biti pod stalnim zdravniškim nadzorom. 

Pri uravnoteženi prehrani in racionalnem prehranjevanju naj bi ogljikovi hidrati predstavljali 50-60% kaloričnih potreb na dan. 

Proces prebave ogljikovih hidratov 

Prebava ogljikovih hidratov se začne že v ustih, encim, odgovoren za njihovo prebavo, pa se imenuje amilolitični encim. 

Polisaharidi se razgradijo v dekstrine in maltozo s pomočjo amilaze v slini. Prebava škroba, glikogena in dekstrinov se nadaljuje v dvanajstniku pod vplivom pankreatične amilaze. Naslednja faza je prebava ogljikovih hidratov s črevesno amilazo. Zaradi njegovega delovanja pride do končne razgradnje polisaharidov.

Disaharidaze sodelujejo pri prebavi disaharidov. Iz njih nastanejo enostavni sladkorji (glukoza, galaktoza, fruktoza), prebava teh ogljikovih hidratov pa je popolna. Preprosti sladkorji se absorbirajo v dvanajstniku in jejunumu (eden od treh delov tankega črevesa) prek črevesnih lističev. Nato vstopijo v svetlino krvnih žil. Prebavni encimi so odgovorni za razgradnjo vsake vrste ogljikovih hidratov. 

Preberite tudi: Gluconax

Glikemični indeks 

Nanaša se na izdelke iz ogljikovih hidratov in določa povprečni odstotek povečanja koncentracije glukoze v krvi po zaužitju vsaj 50 g asimiliranih ogljikovih hidratov. Večji kot je glikemični indeks izdelka iz ogljikovih hidratov, bolj se poveča raven sladkorja v krvi, zato se poveča raven insulina, ki ga izloča trebušna slinavka. 

Vendar je glikemični indeks izdelka vse manj pomemben, saj se nanaša le na en izdelek in ga ni mogoče uporabiti za celoten obrok. Na primer izdelek iz ogljikovih hidratov z glikemičnim indeksom 70 bo imel v kombinaciji z beljakovinami in maščobami nižji glikemični indeks in ne bo toliko zvišal glukoze v krvi kot izdelek brez beljakovin in maščob. 

Glavni viri ogljikovih hidratov:

riž

kaše

testenine

krompir

ovseni kosmiči/jajčni kosmiči

različne vrste moke

mlečni izdelki

impulzi

zelenjava

sadje

Načini za znižanje ravni sladkorja 

Najpomembnejši in sestavni del boja proti tej težavi je ustrezna prehrana. Navsezadnje so napake v prehrani glavni vzrok za povišano raven glukoze v krvi. Prehrana mora biti bogata z vlakninami, tj. z zelenjavo in polnozrnatimi žitnimi izdelki. Pomembno je tudi, da redno jeste, približno 4-5 obrokov na dan. Poleg tega se je priporočljivo izogibati prekuhavanju žitnih izdelkov, kot so kaše, testenine in riž, kar je povezano s povečanjem njihovega glikemičnega indeksa. Prav tako se je treba izogibati virom enostavnih sladkorjev in omejiti uživanje sadja, zlasti zelo sladkega. 

Da bi zmanjšali raven glukoze, ne pozabite biti telesno aktivni, saj se zaradi gibanja glukoza hitreje porablja. Zato je vredno vsak dan poskrbeti za majhen odmerek telesne dejavnosti. Ni nujno, da gre za intenzivno vadbo, temveč za zmerno vadbo, prilagojeno potrebam in zmožnostim osebe. 

Visok krvni sladkor je v številnih primerih posledica hude živčne napetosti, ki je lahko zelo nevarna za ljudi, ki živijo pod stalnim stresom. Zato je dobro, da se vsak dan sprostite. Dobro je najti dejavnost, ki vas pomiri in deluje protistresno, hkrati pa pomaga izboljšati vašo učinkovitost. 

Čemu se izogibati, da bi ohranili nizko raven glukoze v krvi 

Če je raven glukoze v krvi previsoka, je treba iz dnevne prehrane izločiti izdelke, ki vsebujejo enostavne ogljikove hidrate. Sem spadajo vse vrste sladkorja in živil, ki vsebujejo sladkor: sladkarije, slaščice, sladkani sokovi, nektarji, sladke pijače in sadni izdelki. Poleg tega je treba omejiti tudi vnos rafiniranih žitnih izdelkov, npr. pšeničnega kruha, belega riža in drobnih žit, kot je zdrob. Uporabljajo se lahko tudi učinkovite tablete, kot so že opisane. diaform+

Pomembno je nadzorovati količino zaužitega sadja. V vsakodnevni prehrani so dovoljeni predvsem tisti z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, kot so jabolka in agrumi. Banane, grozdje in suho sadje pa je treba izključiti ali pa jih uživati le občasno. 

Tudi nekatere vrste zelenjave niso priporočljive pri prehrani z visoko vsebnostjo sladkorja. To so krompir, bob, grah in koruza, saj vsebujejo veliko škroba. Izogibati se je treba tudi: alkoholu (zlasti sladkemu), pregretim jedem in hitri hrani. V primeru nenormalnih rezultatov glukoze se je treba izogibati tudi uživanju izdelkov iz moke (cmokov, rezancev in palačink).